KAKO MOŠKI PREŽIVI ZLOMLJENO SRCE

Srečujem se z moškimi, ki so jim njihove bivše dame strle srce. Popolnoma povoženi, žalostni, jezni ne razumejo kaj se je pravzaprav zgodilo. Sicer so še v teku trajanja zveze čutili in ugotavljali, da se dogajajo čudne zadeve, da se partnerka ali žena ne drži dogovorov, da vedno zamuja in je bilo videti, da to počne zanalašč. Da karkoli sta se skupaj dogovorila, je tik pred zdajci našla izgovor, da to ne gre ali da ona ne more ali da je to v resnici brez veze. Včasih ji ni bilo po volji, da je bil partner preveč pozoren in skrben in mu je očitala, da jo zapira v zlato kletko. Če je šla s prijateljicami ven vsak drugi dan in obenem je svojemu dragemu jamrala, kako nima časa, sploh pa se ne more dobiti z njim, ker je zelo zasedena, je zopet moškemu zvonilo po glavi, kako za vraga nima časa, če pa lahko poseda po lokalih in čeblja v krogu svojih prijateljic, njega pa odriva.

Skratka, slike nenavadnih situacij se nabirajo (za moškega nenavadnih seveda) in nekje enkrat poči. Zgoraj opisano velja večinoma za mlajše moške, ki še iščejo tisto pravo srčno damo, pa na tej poti običajno menjajo nekaj partnerk. Nimajo še otrok in niso bili v daljši in stabilni zvezi. In ostanejo sami. Zmedeni. Srce je razbito in se jim zdi, da se nikoli več ne bo sestavilo.

Razmišljam, da so nekateri današnji moški med dvajsetim in tridesetim letom morebiti malce razvajeni in bolečine in močne žalostni nekako ne znajo prenesti “po moško”. Sem nekaj dni nazaj brala, kakšne grozljive in boleče obrede iniciacije poznajo mnoga plemena, kjer v tem procesu preobrazbe iz fantka v moškega mora le-ta prenesti s stisnjenimi zobmi bolečine na robu preživetja, ki mu lahko tudi za celo življenje pustijo brazgotine. A teh preizkušenj se fantki veselijo, ker vedo, da ko to prestanejo, bodo postali moški, ki si bodo lahko pridobili žensko in z njo oblikovali družino pa dokazali bodo plemenu, da lahko računa na njega kot odličnega lovca, ki se ne bo kar tako prestrašil. Pokazati morajo, da zmorejo prenesti bolečino, ponižanja, zasmehovanja, žalost in nemoč, vse to seveda brez zunanjega izkaza taistih čustev. Tako so v plemenu oblikovali moškega, na katerega so se lahko zanesli. Tudi na območju naše deželice smo poznali neko vrsto preobrazbe iz najstnika v moškega in sicer preko služenja vojaškega roka v JLA.

Poanta je v tem, da danes mladi moški težko prebolijo izgubo. Hočejo bežati pred žalostjo. Zanikajo pomen soočanja z lastnimi čustvi. A to tako žal ne gre! Skozi proces izgube in žalovanja predelamo različna čustva in se skozi časovno distanco sprijaznimo z izgubo, v tem primeru punce, bejbe, dame ali žene. Ni bližnjic in ne gre čez noč. To težko dopovem, a dejstva to pač takšna, da vsaka preobrazba terja svoj čas in svoj davek.

Moški, ki je “pre-živel” ločitev od svoje drage, bo postal Moški, ki se bo moral na novo naučiti, kako zaupati, ravnati, kako bolj prisluhniti željam in potrebam nove izvoljenke, kako ji bo znal dati mejo in kako bo tudi sebe znal dati na zemljevid njune zveze na zdrav in kvaliteten način. Želim povedati, da se bo skozi predhodno bolečo izkušnjo navadil tudi na to, da vsaka zveza nosi svoja tveganja, da pa vseeno se je vredno potruditi z vsem na novo nabranim znanjem in izkušnjami, ki so se oblikovale tudi skozi prestano bolečino. Pa smo zopet pri “iniciaciji”, tokrat v srčnem smislu. Kajti dame potrebujemo ob sebi samozavestne, čustveno stabilne in pozorne Moške.