Otrok se ne pretepa

Ja, slišim, da se dandanes v nekaterih družinah otroke še vedno brutalno pretepa. Izgovor starša: “Mene je oče mlatil, pa mi danes nič ne fali. Zakaj jaz ne bi svojega mulca ali hčerke?”

Mogoče se o tem ne govori več na glas in morebiti kdo meni, da takšna nasilna vzgoja ne obstaja več, češ saj smo razsvetljena sodobna družba, a to ni res! Sicer se je zadnjih dvajset let morebiti več govorilo o modnih muhah različnih vzgojnih konceptov, od popolnoma permisivne vzgoje, ko starši otroku vse dovolijo in mu ne postavljajo nobenih omejitev, do vsenadzorujoče vzgoje, ko starši o vsem odločajo in ima otrok zelo rigidna pravila.

A fizično maltretiranje, pretepanje lastnega otroka je NEDOPUSTNO!!! Takšnim staršem je potrebno odvzeti otroke, saj ne izvajajo svoje starševske vloge in funkcije na zdrav in primeren način, temveč se nad nemočnim telesom in duhom lastne genetike, kar naši otroci so, izživljajo in ga mučijo. V nobenem primeru ni izgovorov. Jih pač ni!!

Ali ste se kdaj povprašali, starši, ki mučite svoje otroke s telesnim “discipliniranjem”, se pravi batinami, razbitimi kuhalnicami na majhnih nedoraslih telesih ali s uporabo usnjenih pasov, s katerimi režete debele klobase na otroškem mesu, kaj s tem povzročate svojemu nasledniku? Ropate ga človeškega dostojanstva, lastne vrednosti in samozavesti. S tepežem uničujete bodočega odraslega človeka, ki bo celo svoje življenje čutil posledice tega brezumnega dejanja lastnih staršev.

Kaj je primarna naloga staršev? Je ta, da svojega otroka ščitijo, negujejo njegove potrebe, ga ljubijo, mu omogočajo varnost in brezpogojno sprejetost. Seveda skozi vzgojne metode moramo otroku dati vedeti, kaj je prav in kaj ne, a te vzgojne metode nikoli in nikdar ne smejo vključevati fizičnega nasilja, saj lahko otroku skozi zdravo in primerno komunikacijo sporočate, kaj zahtevate, želite in pričakujete vi kot odrasla oseba, ki seveda mora biti v vseh pogledih otroku za vzgled. Ko starš otroka pretepa, mu s tem ne kaže svoje ljubezni in privrženosti, temveč mu sporoča, da je nemogoč, grozen, nesprejemljiv, skratka, da je nebodigatreba, ki ga je potrebno likvidirati. Ja, dragi moji, v majhni dušici otrok se oblikuje zavedanje, da niso vredni ljubezni in življenja, da jih starši sovražijo, da tisti, ki bi jih morali zaščititi in jih ljubiti, jih taisti uničujejo in mučijo, pretepajo in zaničujejo. Kako naj iz tako zlorabljenega otroka odraste zdrava osebnost? Žal, ne more.

Danes sem besna na starše, ki ne razmišljajo, zgolj tepejo. Drugič bom razgalila grozo psihičnega in čustvenega nasilja, pa tudi pred spolnimi zlorabami si ne smemo zatiskati oči.

Dovolj za slabo samopodobo je, da je otrok priča neprestanemu verbalnemu in čustvenemu izživljanju staršev med sabo, to pusti pečat na otrokovem dojemanju odnosov. Ko se starš verbalno in psihično spravi nad otroka, kriči in ga ponižuje, ga prav tako uničuje. Sem prepričana, da lahko vzgajamo tudi na ljubeč, a odločen način, ki v svojem arzenalu ne pozna fizične kazni temveč z vzgledom, usmerjeno in zdravo komunikacijo lahko otroka vzgojimo v čustveno in osebnostno zdravo odraslo osebo.