Kaj lahko starši naredimo za boljše razumevanje otrok

Ko se naš otrok znajde v vedenjsko kritični situaciji, da povprašajmo s primerno pozornostjo, kako bi mu lahko pomagali in v čem je težava, kaj ga muči, da se vede neprimerno, namesto da ga kar takoj kaznujemo.

Ross Greene je nekaj več o tem pisal glede uvedbo discipline v ameriških šolah, kar so rezultati skozi dolgoletne raziskave pokazali, da dejansko deluje. Pa razmišljam, da bi takšen pristop lahko deloval  tudi pri slovenskih otrocih in slovenskih starših. Kaj menite vi, dragi starši z čudovito mularijo, ki vam občasno kravžlja živčke?

No, tudi za najstnike velja, da jih starši lahko povprašamo, kaj jih muči in da jih povprašamo, kje ležijo težave, da jim morebiti lahko priskočimo na pomoč. Našpičeni odzivi najstnikov so običajno izjema pri takšnem pristopu, saj hitro zapopadejo, da jih starši ne napadamo ali obsojamo temveč bi jim radi resnično pomagali, če nam le dovolijo.

Nevroznanstveniki in kognitivini psihologi ugotavljajo, da nekateri otroci kasneje dozorijo v dojemanju pravil vedenja in odzivanju nanje. Dokazano je, da se prednji korteks možganov, ki je odgovoren za nadzor impulzov, določanje prednostnih nalog in organizacijo pri agresivnih otrocih razvija počasneje, tako tudi še nimajo dovolj razvitih možganov za obvladovanje vedenja. Zato je potrebno razmisliti, ali otrok, ki se grdo vede sploh lahko reagira na zahtevan in pričakovan način? Ker mogoče (še) ne more!

Možgani so plastični in se lahko oblikujejo pod vplivom učenja in ponavljajočih se izkušenj, ker ustvarjajo nove nevronske povezave. Torej velja, da lahko otroci preoblikujejo svoje možgane, ko se učijo in vadijo različne spretnosti. Če se starši osredotočimo na sposobnost reševanja problemov pri svoji deci, bo to zagotovo delovalo pozitivno!

Dragi starši, poskušajte se osredotočiti na reševanje problemov, ki jih nakazuje vaš otrok ali najstnik, namesto da jih hipno kar kaznujete, ne da bi se poglobili v vzrok otrokovega neprimernega vedenja. Za kaj takšnega pa potrebujete čas, mirne živce in morje ljubezni ter naklonjenosti do podmladka, da se zavzamete za strpen, a odločen pristop. Kar ne pomeni permisivnega načina vzgoje, ko otroku kar vse povprek dovolite! Nikakor! Gre za to, da ste pozorni do problematike, ki tare vašega otroka in mu prisluhnete, preden lahko uporabite primeren vzvod pomoči ali discipliniranja. S tem se izognete pretiranemu kaznovanju in discipliniranju na silo.