4 značilnosti zavestnega partnerstva

Časi se spreminjajo, paradigma, da te ljubezen osrečuje, počasi izzveneva in mnogi pari ne vedo, kako naj zgradijo delujoč odnos. Mogoče je to tudi lahko izziv, da se uvede nov pristop? Lahko bi mu rekla ZAVESTNA LJUBEZEN? Mogoče bi rajši govorili o zavestnem partnerstvu? Da se zavedamo, kaj, koliko in zakaj dajemo v partnerski odnos in enako pristopa zavestno tudi partner. Se sliši zahtevno?

Kaj je zavestno partnerstvo?

Je romantični odnos, v katerem se oba partnerja zavedata, da je na prvem mestu njuna osebnostna rast ter s tem tudi skupna rast njiju kot par. Saj vemo, da smo do sedaj vstopali v partnerski odnos zato, da zadovoljujemo lastne potrebe kar deluje nekaj let, potem pa žal ne več. To verjetno poznamo skoraj vsi mi, kaj menite?

Če pa pogledamo na današnji izziv, rasti obeh partnerjev v odnosu, se to lahko razvija v veliko in močno zgodbo, ker je odnos proces, ki se razvija in to omogoča obema, da se tudi razvijata bolj, kot bi se, če bi bila sama. Rezultat je globoko zadovoljstvo in izpolnjenost obeh osebnosti, v paru.

1. Zavesten par ima za primarni cilj rast njiju kot osebnosti in odnosa. Ne ubadata se toliko s tem, ali jima bo uspelo, fokusirana sta na razvoj in to na vseh področjih, tako fizično, umsko, čustveno in duhovno. Če se osebnostno ustavimo, bomo začutili, da nekaj ni v redu. Danes se sploh ne zavedamo, kako pomemben je razvoj lastnih potencialov in ker to potrebo ignoriramo tudi v zvezi, le-ta seveda erodira, propade.
2. Vsak od partnerjev se zaveda in dela na lastnih ranah iz preteklosti. Če se tega zavedamo in delamo na tem, ne bomo hitro dovolili, da nas naši notranji sprožilci potisnejo v občutke zapuščenosti, ujetosti, zavrnitve in vsa tista občutenja, ki hitro lahko pokukajo, ko se vežemo na partnerja. Zavesten par bo pripravljen pogledati v svojo preteklost in ocenil bo trenutne izzive, spričo svojega zavedanja, da njuna prepričanja iz primarnih družin vplivajo na njun odnos, se bosta zavestno odločila za preobrazbo le-teh. Seveda oba partnerja v enaki meri, zgolj rast in razvoj enega od njiju ne bo omogočil zavestnega in izpolnjujočega odnosa.
3. Vsa čustva so v redu. Ni obsojanja z ene ali druge strani, je prostor, da čutita karkoli. To pač ni enostavno, a omogoča zdravljenje in vemo, da zaradi naših čustev ne bomo obsojani. Vse to velja za nas in našega partnerja v enaki meri. Redko se zgodi, da smo res lahko iskreni o tem, kdo smo in da sprejmemo, ko enako naredi naš partner. To pač ni prijetno, če slišimo od njega tisto, kar nam ni všeč o nas in obratno, a to vodi k avtentičnosti nas takšnih kot v resnici smo. Biti radikalno iskreni in odprti, da se odpremo tudi v tistih temačnih rovih naše osebnosti in tvegamo občutenja iz preteklosti, izziv pa je da enako dovolimo tudi partnerju. To krepi ljubezen.
4. Odnos je prostor, v katerem lahko prakticiramo ljubezen. Se sliši čudno, kajne? Lahko tudi rečemo, da je ljubezen vadba sprejemanja, biti prisoten tukaj in sedaj, vadba odpuščanja in dopuščanje pogumu, da zaide tudi na področja naše ranljivosti. Ljubezen je potovanje in je raziskovanje, zato je pomembno, da si dovolimo rasti in se spoznavati v drugačni luči, kot smo menili o sebi, kdo mi smo.