Kaj se zgodi, ko se ločimo oziroma razidemo na boleč način? Ko se nam zdi, da nas boli vsaka celica v telesu, ne razumemo, kaj se nam je zgodilo in zakaj. Kaj so, recimo jim, grehi, da naša zveza ni bila uspešna, srečna, dolgotrajna?
Saj veste, da se zaljubimo, ker smo si medsebojno privlačni, kemija laufa, imamo nekaj skupnih prepričanj, smisel za humor, mogoče enako vizijo glede ureditve življenja ali želje po otrocih. Kaj se torej zgodi za enega hudiča, da pridemo od točke, kjer je bilo vse čudovito in fantastično, do točke, kjer se je vse razpadlo in uničilo?
Po mojem mnenju nikoli ni zgolj ena stvar, ki uniči odnos, ker običajno pride do kombinacije različnih grehov, ki so destabilizirali in uničili odnos:
- PREVARA: laži in nezvestoba sta dva glavna greha. Včasih na lažji in zmotni način mislimo, da bomo dobili nekje drugje tisto, kar umanjka v našem odnosu, v katerega ne vlagamo že dolgo nič več. Namesto, da razčistimo tisto, kjer smo skrenili in se zato ozrli drugod, se osredotočimo na drugo osebo. Najhitreje uničimo odnos in zaupanje, ko nam ni več mar za učinek naših prevar do našega partnerja ali partnerke. Prevara je sebična in strahopetna oblika bega iz odnosa, ker se ne upamo soočiti s bolečimi izzivi odnosa dveh različnih ljudi.
- ZAMERE: Ko čutimo, da se je preveč jeze in zamer nakopičilo, ki se ne razrešijo in sproti zastrupljajo odnos. Zamera je čustvo izolacije, ko z njimi gradimo visok zid, preko katerega partnerjeve besede ne prodrejo več. Ni več prijazne naklonjenosti, empatije ali poguma se usesti skupaj in pogovoriti, zakaj je prišlo do zamer in kako jih razrešiti. Sami v takšnem odnosu težko rešimo karkoli in se hitro približujemo točki propada odnosa.
- SAMOUMEVNOST: ni več presenečenj, vse je enako in predvidljivo, kar ugaša in duši strast v obeh. Vsak stavek bo enak, vsaka gesta že stokrat videna, ne slišimo več eden drugega in tudi nam ni več mar, kaj govori in razlaga, ker nam je samoumevno, da že kar vemo, kaj bo povedal. Zmotno! Strast in radovednost sta nujna za ohranjanje žarenja ljubezni in odnosa, ki ga kreirata točno vidva!
- TIŠINA: to je zelo pogost ubijalec odnosa med nami, sploh je pogost med pari, ki so dlje časa skupaj, kjer se jima dogajajo zgoraj opisani “grehi” in so enostavno nehali govoriti med seboj. Ko pometamo probleme pod preprogo in se o njih ne menimo sproti, se seveda ne morejo rešiti sami od sebe. Ravno nasprotno, nakopičena nesnaga odnosa začenja vse bolj smrdeti izpod preproge in zastrupljati klimo odnosa. No, samo od sebe se nikoli nič ne reši na pozitiven način!
- SLABA INTERPRETACIJA: matematika ni toliko komplicirana, ko nekaj rečemo, drugo mislimo in naredimo nekaj tretjega, pa s tem seveda močno zmedemo drugo polovico. Ko takšna shizofrena komunikacija traja dalj časa, se izgublja esenca zdravega odnosa, to je medsebojno spoštovanje in zaupanje, iskrena želja po razumevanju drugega in medsebojno sodelovanje. Khalil Gibran je dejal modro: “V tem, kar je izrečeno in ni mišljeno ter kar je mišljeno pa ni povedano, se večina ljubezni izgubi”.
- ODVISNOST OD ODNOSA: če živimo v soodvisnem partnerskem odnosu, nam to onemogoča oblikovanje zdrave in zadovoljujoče zveze, ker je to odvisnost, ki poškoduje samozavedanje in lastno vrednost posameznika v odnosu.
Če iskreno pogledamo nazaj na naše razpadle zveze, pogosto vidimo, da je do razhoda pripeljalo več med seboj povezanih dejavnikov, ki so večinoma že našteti zgoraj. Če se iz te naše pretekle zgodbe naučimo, kaj lahko spremenimo v lastnih vzorcih in prepričanjih in s čim vstopamo v nov odnos, potem je večja verjetnost, da bo nov odnos bolj zdrav in bolj poln kvalitetne sodelujoče komunikacije in pripadnosti.