Me je pred nekaj dnevi prijateljica popolnoma naivno vprašala, koliko let imam še do penzije. Hehehee, seveda sem se začela režati, ker kot prvo nimam pojma in se v to niti ne poglabljam in kot drugo sem popolnoma prepričana, da v penzijo sploh ne želim (za) iti.
Moje delo v Svetovalnici in svetovanje izjemno različnim posameznikom, parom, najstnikom, upokojenim posameznikom, ki želijo v jeseni svojega življenja najti mnoge odgovore na svoja nikoli na glas izrečena vprašanja in vsem, ki me obiščete, hvala, da me navdihujete in osrečujete. Dajete mi uvide v vaša pestra življenja, polna izzivov, bolečin, navdušenj in vprašanj, ki se pogosto glasijo “Zakaj se to dogaja ravno meni”. Iz srca sem vam hvaležna za možnost, da vam pomagam s svojim teoretičnim, predvsem pa izkustvenim znanjem in vsemi spoznanji, ki jih pridobivam pri svojem delu in seveda na raziskovanju sebe in svojim odzivov in vzorcev, ki me peljejo v določene reakcije. Tega se ne bojim temveč me zanima, kaj vse se skriva še v meni.
A vseeno je ena pomembna lastnost, ki me venomer žene naprej in to je RADOVEDNOST!
Že od malega sem bila radovedna pupa, sem pa kot najstnica slišala pregovor, da je radovednost ubila mačko, kot se glasi angleški original (Curiosity killed the cat), ko včasih ni ravno najbolj pametno raziskovati ali vtikati svoj nos v tuje zadeve, a očitno je bila želja po znanju in spoznavanju močnejša od ovir in tujih pregovorov.
Govorim z mlajšo žensko, ki se je spraševala o svoji spolni usmerjenosti. Glede na njena vprašanja je bila dokaj nerazgledana in obdana z veliko popačenimi sterotipi in predsodki, pa sem ji na srčka položila, da si bo življenje v veliki meri olajšala in zmanjšala frustracije, ki si jih povzroča po nepotrebnem, ko bo začela brati, se izobraževati, raziskovati in ko bo radovedna, da se uči vedno znova kaj novega.
Pa vi, ste radovedne sorte? Ali rajši ležite doma na kavču, vrtite programe na televiziji in v prazno buljite, ker je vsak dan enak prejšnjemu, le da danes jamrate o vremenu ali tečnih sodelavcih v zoprni službi? Kaj pa če bi se pretegnili, vstali in odšli malce ven, v naravo in bili mogoče za kakšno minutko na dan – radovedni in zvedavi? Verjemite mi, da bi začeli odkrivati nove lepote bivanja, okolice, odnosi bi vam postali bolj znosni, imeli bi več sveže energije in nabirali bi nova spoznanja.
Vsem nam polagam v zavedanje: krepite svojo zdravo radovednost! Pri tem ne vtikajte nosu v tuje probleme in v zadeve, ki se vas ne tičejo. To ni radovednost temveč naslajanje nad tujimi težavami.