Načela, po katerih vodim svetovalni proces

Kot svetovalka za partnersko in družinsko problematiko ter osebnostno rast sem pri svojem delu pozorna še zlasti na nekaj pomembnih načel, po katerih delam in se mi zdi prav, da vas z njimi seznanim. Mnogi me sprašujete, kako izvajam svetovanje in tole je priložnost, da proučite moj način dela:

1. Empatija: to je sposobnost, da razumem in ugotovim, kako se počuti stranka, kako komunicira in sprejema informacije, ki jih dobi. To je ena od osnovnih sestavin kvalitetnega odnosa mene kot svetovalke in stranke. Sočutje in upanje sta dve najbolj pomembni komponenti dobrega svetovanja.
2. Aktivno poslušanje: vključuje določene veščine pozornega poslušanja in odzivanja na slišano. To mi pomaga, da se povežem s stranko tako, da ji lahko nazaj dam povratno mnenje ali informacijo.
3. Sem konkretna in »prevajam« strankine besede: ko mi par pove vsak od partnerjev svojo plat njunega partnerstva, pogosto njune besede »prevedem« v jezik, ki ga ta dotični par razume, za vsak spol posebej in temelječ na njunem emocionalnem stanju. Pri tem prosim oba, da me seveda pri mojem tolmačenju njunih besed dopolnita, saj ko njuno zgodbo povem glede na moje razumevanje, tudi onadva dobita drugačno perspektivo njunih zgodb.
4. Toplina govora, uporabljenih besed in govorica telesa: so pomembne sestavine svetovalnega dela. Stranka je prizadeta, v neprijetnem čustvenem stanju, morebiti težko izraža svoje emocije in pri tem ji pomagam, s sočutjem in nepristransko.
5. Refleksija oziroma odražanje slišanega: preoblikujem vsebino emocij, kot jih je izrazila stranka. To ji pomaga, da ozavesti lastna čustva ter sliši moja nadaljnja navodila.
6. Poenostavljanje na enoznačen način: s tem se izognem zmedi ali nepravilnemu naslavljanju določenih tematik. S tem stranki pomagam, da ostane osredotočena na določen problem, ki ga obravnavava tukaj in zdaj.
7. Povzetek: pogosto naredim povzetek slišanega, da stranka lažje zbere še druge misli, ki se ji zdijo pomembne in jih želi povedati, a so ji »ušle« iz spomina.
8. Lastne izkušnje: včasih uporabim lastne izkušnje kot prikaz podobne situacije, ki sem jo sama doživela in je podobna strankini. S tem se ji sicer delno odkrijem kot privatna oseba, a ko ocenim, da bi stranka s tem pridobila še dodaten koristen uvid, tudi to storim.
9. Iskanje različnih možnosti: s stranko iščeva tudi druge možnosti, saj sem prepričana, da za neko težavo obstaja več opcij, ki jih je vredno raziskati in s tem pridobiti več informacij in znanja, tudi uvidov.
10. Naloge: včasih dam stranki določene »domače naloge«. Nekatere stranke jih imajo rade, druge spet ne, saj se jim zdi, kot da so zopet v šoli. Seveda so te domače naloge neobvezne, so zgolj moje priporočilo o čem naj stranka razmišlja do naslednjega obiska. Pogosto tako opravljene naloge skrajšajo čas, ki bi ga sicer namenili za obravnavo določenega vprašanja na svetovanju, stranki pa pomagajo, da ostane tudi v svojem okolju osredotočena na svetovalni proces.