Nasilje uničuje

Opažam, da nekateri ljudje še vedno menijo, da ni nič narobe, če se derejo in zmerjajo druge ljudi oziroma sogovornika. Politiki nam s svojim vedenjem včasih pokažejo, kako neznosno primitivni in zaplankani so, ko izvajajo verbalno nasilje nad kolegi v parlamentu ter posledično nad nami, ki tvorimo hočeš-nočeš prebivalce tele naše Mat’Kurje. Če lahko oni, lahko tudi mi, v naših majhnih življenjih. Verjetno si to mislijo v svojih družinah, kjer nad družinskimi člani zganjajo nasilje različnih vrst.

Znate našteti vrste nasilja? Ja, najbolj znano je fizično nasilje, torej tepež, zaušnica, kakšna po riti otroka, brca, lomljenje šib ali kuhalnic na hrbtu nemočnega otroka ali ponižane in uničene žene. Obstaja še čustveno in psihično nasilje. Ko se sogovornika ponižuje z besedami in govorico telesa, se mu posmehuje, žali in blati njegovo osebnost in njegovo bit. Pogosto bolj boli čustveno nasilje kot klofuta.

Verjetno ni človeka med nami, ki kdaj ni bil žrtev nasilneža. Če ne drugače, pa je fasal kakšno cukanje za “sladke lase”, ko je bil nagajiv in preveč živahen otrok. Ali v najstniški dobi ignoriranje staršev, kar je tudi oblika psihičnega nasilja. To je enako tudi prisotno, ko se partnerja ovijeta v kaznovalni molk ali popularno rečeno “kuhanje mule”.

Najbolj pogosto je izpostavljeno fizično družinsko nasilje moža nad ženo. Moški je po svoji konstituciji in mišični masi vedno močnejši od ženske, to pa kateri od partnerjev zlorablja in svojo šibkost prikriva skozi poniževanja, klofutanja in izživljanja nad svojo partnerko. Zlasti v omami alkohola je zelo pogumen. S svojim nasiljem uničuje družinske odnose in spoštovanje, lomi svojo žensko, z otroki psihično in bognedaj telesno obračunava in se izživlja. Posledice so večne in vekomaj zapečene v dušo nemočnega otroka.

Obenem je realnost tudi ta, da ženske izvajajo nasilje nad moškim. Ni v veliki meri prisotno fizično nasilje, je pa zato toliko bolj verbalno, psihično in čustveno. Ko se ženska spravi na svoj maščevalni pohod, ne pozna usmiljenja in cilj je uničiti moškega, za katerega meni, da jo je prizadel.  V to uničevalno kategorijo štejem tudi tiste ženske, ki se po ločitvi od moža le-temu maščujejo tako, da mu ne dovolijo stikov z otroki, ki lastni deci govorijo, kakšni grozni da so njihovi očetje in jim perejo možgane, s ciljem, da otroke odtujijo od očetov in s tem dosežejo, da bivši trpijo, ker ne smejo ali ne morejo videti lastnega potomstva. Verjemite, to je vse bolj pogost grozljiv pojav.

Skratka, nasilje je nedopustno! Pika! Prepričana sem, da se lahko o vsem pomenimo, če ne danes, pa jutri. Kjer je volja, bo tudi sprememba. Komunicirajte, pogovarjajte se. Ne bojte se biti prijazni, vljudni in spoštljivi.