BODITE RADOVEDNI!
10 oktobra, 2020
OTROCI V STISKI IN REŠITVE
1 novembra, 2020
Prikaži vse

OKSITOCIN

Ker smo v negotovih časih, ko je zapovedana medsebojna fizična oddaljenost in imamo tričetrt obraza zapovedano zakritega takorekoč vedno in povsod, sem se odločila, da priredim in prevedem odličen prispevek o izjemno pomembnem hormonu OKSITOCINU. Sama sicer nisem strokovnjak za žleze in njihove proizvode, a opazujem pri svojem delu, kako lahko v odnosih deluje tudi pomanjakanje nekaterih hormonov. Tukaj si lahko preberete originalni sestavek https://www.psycom.net/oxytocin?utm_source=Psycom.net+Updates&utm_campaign=bf1724fb81-EMAIL_CAMPAIGN_PSYCOM_2020_10_08_COPY_01&utm_medium=email&utm_term=0_3a0885839a-bf1724fb81-55388757

KAJ TOREJ JE OKSITOCIN?

To je mogočen hormon, ki mu rečejo, da igra vlogo kupida. Večini vas je poznan kot povezovalec socialnih vezi, predvsem na področju ljubezni in družine, vključuje empatijo in medsebojno povezovanje. Oksitocin je hormon, ki deluje kot nevrotrasmiter v možganih in je gonilna sila v privlačnosti, skrbi za druge, ima velik vpliv na reproduktivni sistem, na rojstvo otroka in izločanje mleka po rojstvu otroka. Oksitocinu rečemo tudi hormon “cartanja” ali “ljubezni”, ker se izloča, ko se ljudje telesno dotikamo eden drugega, se dotikamo, cartamo, objemamo, poljubljamo, seksamo ali ko se socialno povezujemo. Dokazano je tudi, da ko božamo hišnega ljubljenčka, se izloča oksitocin.

Pri tem je realnost tudi ta, da je odvisno od situacije, kako deluje oksitocin, saj lahko pod določenimi pogoji vodi v ljubosumje, dvom, posesivnost in v socialno izločanje določene osebe. Nevroznansvetnik dr. Robert C.Froemke, ki raziskuje oksitocin na New York University trdi, da se oksitocin izloča med socialnim kontaktom in pogledom, med vezjo med mamo in novorojenčkom, med porodom, ko telo porodnice preplavi ravno oksitocin, da se novopečena mamica lažje in hitreje poveže z dojenčkom.

KAKO OKSITOCIN DELUJE V MOŽGANIH

Dejstvo je, da ima oksitocin zelo pomembno vlogo pri vzpostavljanju in vzdrževanju odnosov. Začne se v hipotalamusu, torej v možganih. Je del možganov, ki skrbi za to, da notranje telesne funkcije ostajajo v ravnovesju. Izloča se v krvni obtok in posledično se tako oksitocin razpošlje po celotnem organizmu. Ima moč, da regulira naše čustvene odzive in deluje na socialno vedenje, vključujoč zaupanje, empatijo, medsebojni pogled, deluje na krepitev pozitivnih spominov, krepi medsebojne vezi in pozitivno komunikacijo. Zahvaljujoč oksitocinu občutimo notranji mir kadarkoli smo z ljudmi, ki jih imamo radi in za katere skrbimo. Dejstvo je, da bolj kot smo angažirani v takšnem vedenju, ki v nas vzbuje dobre in tople občutke, več oksitocina izločimo.

Oksitocin je povezan tudi z drugima izjemno pomembnima nevrotransmiterjema in sicer s serotoninom in dopaminom, ki ju pogosto imenujemo “hormoni sreče” in za to obstaja dober razlog. Pod določenimi pogoji delujejo vsi trije kot tim, ki v nas povzročijo metuljčke. Ko smo poleg osebe, ki nas privlači ali ki jo imamo radi, naši možgani izločijo dopamin, poviša se raven serotonina, proizvede se oksitocin in imamo napisano ljubezensko zgodbo.

KAKO VPLIVA OKSITOCIN NA ODNOSE?

V zelo veliki meri prispeva k krepitvi vezi med staršem in otrokom. Videti je, da ima močnejši učinek na mame, a občutijo ga tudi očetje. Mame z visokim nivojem oksitocina bodo bolj posvečene svojemu otroku, pogosteje ga bodo objemale, poljubljale, cartale, hranile, pele, mu govorile ljubeče besede. Tako tudi otrok dobi večjo količino oksitocina in se nauči iskati še več dotika in kontakta.

KAJ POVZROČI IZLOČANJE OKSITOCINA?

Vsekakor potrebujemo še eno osebo, da se lahko sploh začne izločanje oksitocina. Tradicionalno se ga povezuje s seksom, dojenjem, rojevanjem vendar takorekoč vsaka oblika socialnega povezovanja ali pozitivnega fizinega kontakta lahko povzroči izločanje oksitocina. Ena od študij na šimpanzih je pokazala, da se izloča tudi ob medsebojni delitvi obroka med člani krdela.

Sprožilci za izločanje oksitocina so:

  • pozitiven telesni stik, kot je cartanje, poljubljanje objemanje, držanje za roke in drugo prijetno telesno dotikanje
  • socialno povezovanje kot je pogovor, tvorjenje oesnega stika, smeh in humor in drugo
  • seks
  • dojenje
  • porod

MOJE RAZMIŠLJANJE

Dejstvo je, da ni možno ob zapovedani fizični distanci priti do “udarca” oksitocina, ki nas dela sočutne, sodelujoče, da nam je mar za sočloveka, da skrbimo eden za drugega. Ne smemo se dotikati druge osebe, ki ni ravno član našega ožjega gospodinjstva. Moramo biti na dolgoročni telesni in posledično socialni distanci s starejšimi ljudmi, torej našimi starši ali starimi starši, ki so že tako zapostavljena kategorija kar se tiče tesnih ljubečih dotikov. Iz sebe in drugih na dolgi rok tako “proizvajamo” posameznike, ki bomo nesposobni izločati dopamin saj tako rekoč nič od zgoraj naštetega ne smemo več udejanjati, saj lahko eden drugemu predstavljamo tudi smrtno nevarnost. Eden drugemu ne zaupamo več, izogibamo se drugih ljudi, bežimo v izolacijo in samoto, kar je popolnoma proti našemu socialnemu poslanstvu, to je biti član širše socialne skupnosti, znotraj katere lahko zadovoljujemo svoje socialne, čustvene, telesne in psihološke potrebe.

Kam vodi tole sedanje stanje ukazanega distanciranja? Kako se vi sami počutite v situaciji nemoči, ko ste sami, ne zaupate niti lastni senci? Oksitocin se ne more izločati, postajamo brezčutni roboti, oropani družbe drugih ljudi, njihove skrbi, naklonjenosti, ljubezni, pozornosti, dotikov in pogleda. Predlagam, da vsakdo od nas naredi izbor nekaj posameznikov, ki jim zaupamo, da se z njimi družimo, dotikamo, klepetamo, objemamo, poljubljamo in si izkazujemo ljubečo naklonjenost, skrb in empatijo, Le tako se bomo izognili dolgoročni socialni osamitvi in oblikovanju brezčutnega psihopatskega osebka, v katerega lahko zdrsne vsakdo od nas na dolgi rok ob deprivaciji ljubečih socialnih stikov in vsega, kar je zgoraj opisano.