Ste se kdaj zamislili, da pravimo, da smo moški in ženske res različni? Kot da smo res z različnih osončij ali planetov. No, danes se je to potrdilo tudi znanstveno. Oziroma se je to pokazalo in razložilo meni.
Greva s mojo najdražjo prijateljico kot vedno na vsake toliko dajat kri kot pridni in vestni krvodajalki. Je dober občutek, ko nekaj takšnega narediš za sočloveka, četudi ga ne poznaš in ne veš, kje bo tvojih štiri deci krvi končalo. Sama sem krvna skupina O+ in to skupino kar pogosto potrebujejo.
Skratka, medtem ko teče moja kri po plastični cevki v plastičen žakeljček, kramljava z zelo prijazno medicinsko sestro, ki sedi cel čas poleg in skrbi, da je vse okej s tabo, pa zagledam na drugi strani dvorane enega gospoda na malce drugačnem stolu, kot je bil moj in povprašujem, zakaj ima on monitor nad glavo. Skratka, prijazno mi razloži, da imamo ženske in moški različno kri. Aha. In da na tisti strani z monitorji dajejo kri zgolj moški, ker gre za odvzem eritrocitov in potem preko nekih filtrov jim njihovo kri spustijo nazaj v organizem. No, ali nekaj podobnega. Pa jo čudno gledam, da zakaj pa to lahko samo moški in pove, da imamo ženske kot nekakšna protitelesca in da tega postopka pač ne prenesemo.
No, pa seveda jaz kot jaz, tuhtam, da smo dejansko tudi na krvnem področju različni. Ne samo, da različno dojemamo enake argumente, temveč se v nas pretaka drugačna kri. Se mi zdi pomembno to novo dognanje deliti tudi z vami. Ker se pogosto znajdemo v dilemi, ko res nočemo ali ne moremo štekati in se nam zdi, da nas partner ali partnerka heca, ko nekaj ne razume, ali pa je res različnost obeh spolov tako velika.
Povzetek bi pa vseeno bil, da kljub vsem razlikam govorimo vsi isti jezik ljubezni, spoštovanja, zdrave in zrele komunikacije, naklonjene ljubečnosti in z malo truda lahko odlično skupaj funkcioniramo, tako me dame kot naši moški.