Seks izven zakonske postelje

Kontroverzna tema bo danes v obdelavi. Namreč, že nekaj časa razmišljam o tem ali je za pritrditi ali pa obsojati tiste pare, ki v dogovoru iščejo in najdejo spolno združitev izven domače zakonske postelje.

Naj pojasnim: poznam luškan, urejen par z tremi majhnimi otročki, kjer sta oba zakonca naredila skupen dogovor, da se lahko intimno združita tudi s kom drugim in da zakonec to ve oziroma da eden drugega o vseh dogodivščinah obveščata in sta seznanjena. To prakticirata že nekaj časa in oba zatrjujeta, da sta tako zadovoljna in da se imata samo še bolj rada, njun seks pa je tako ali tako nekaj najboljšega na svetu.

Sem v dilemi ali naj jima zavidam na njuni odprtosti in iskrenosti in jima privoščim veliko zadovoljitev v tujih posteljah ali pa da ju obsojam, ker sta tako svobodomiselna in ju morebitne posledice njunih odločitev sedaj še ne zanimajo. Ampak, ker sem človek, ki ne sodi in ne obsoja, z velikim zanimanjem spremljam njuno zgodbo in dogovore, ki jih imata. Eden drugemu pomenita največ, ljubita se in dopolnjujeta, a vseeno seksata še drugje in obema je to povsem okej.

Vem, verjetno sedaj odkimavate. A se dajmo sedaj vprašati, kako bi se tudi ostali vedli, če bi bilo njuno ravnanje dovoljeno in bi nas učili že od malega, da imeti več spolnih partnerjev je čisto in povsem normalno? No, pa se tukaj zataknemo v zanko, da mi vsi bolj ali manj ravnamo tako, kot smo naučeni in pri tem sami ne razmišljamo kaj več od tega. Ker v naši družbi obstaja dogma, da imamo samo po enega partnerja naenkrat, vse ostalo se šteje kot izdaja in prevara, se po tem ravnajo domala vsi. Pod to kategorijo spada tudi zaupanje, varnost, sreča, umirjenost, romantika, zaljubljenost, ljubezen, otroci – torej, da z enim partnerjem zaokrožimo vse zgoraj našteto in je nedovoljeno iskati še kakšnega drugega, pa magari samo za posteljne aktivnosti.

Moja prijatelja gresta čez te okvire in pravita, da sta zelo srečna in zadovoljna eden z drugim, da sta ponosna in skrbna starša in da to, kar velja kot družbeno sprejemljivo vedenje, torej zvestoba v klasičnem pomenu, za njiju ne velja. Onadva sta si zvesta kot človeka, ki pa imata svojevrstne poglede na zakonsko življenje. Meni se to osebno ne zdi sporno. Smo svobodni ljudje. Vsak ima svojo moralno in etično držo, ki je ne potrebuje vsiljevati drugim.

Kaj se pa vam zdi? Ali je njuna odločitev za vas nekaj strašnega? Ali jo obsojate? Ali pa razumete njun dogovor?

Bodimo strpni in tolerantni. Širimo gabarite naših dojemanj.