Ma saj vem, večina staršev meni, da zdravo vzgaja in oblikuje svoj podmladek

Opis realne situacije. Mož je ločen, ima dve hčerki, ki ga obiskujeta. Z bivšo ženo ima gospod urejeno komunikacijo,..

Ker je naše življenje sestavljeno iz nanosekund, sekund, minut, dni, tednov in let, pa vseh ostalih trenutkov vmes, ko mislimo, da nadzorujemo svoje odločitve, pa zdi se nam, da upravljamo s svojimi čustvi.

Še kar sem malce v šoku. Nekaj dni nazaj se javi sošolec iz osnovne šole pa me vpraša, če bi ga prišla kdaj obiskat.

Res se mi zelo pogosto zdi, da starša ne ostaneta pri starševskih oziroma vzgojnih diskusijah in problemih, temveč jih “nadgradita” z očitki in zamerami iz nerešenih partnerskih odnosov.

Malce razmišljam o tem, kaj si želimo privleči v naše življenje pa na kakšen način.

Mogoče se o tem ne govori več na glas in morebiti kdo meni, da takšna nasilna vzgoja ne obstaja več, češ saj smo razsvetljena sodobna družba, a to ni res!

Sočutje bi lahko v grobem enačili tudi s pojmom empatije ali s starobiblijskim stavkom, da ne povzročaj drugemu bolečine, ki je sam ne želiš izkusiti.

Sama partnerja, ki sta sedaj primarno v vlogi staršev sta zmedena, v bolečem primežu razburkanih čustev, jeze, zamer, globoke žalosti in zmedenosti,...

Danes bomo razmišljali o treh pojmih, ki so v odnosih izredno pomembni, ob izdaji pa tudi zelo boleči.